Moj novi šport, bo vsekakor downhill
Danes me je ponovno klical prijatelj, ki se je tako kakor jaz zagrel za nov šport, ki sva si ga oba zamislila. To seveda ni nov šport, na planetu zemlja, ampak nov, ki se ga bova midva lotila.
Čez en mesec imava dogovorjeno, da greva na Roglo, najameva, opremo in inštruktorja in se greva naučit downhill. Jaz mislim, da bova oba navdušena, hkrati pa tudi prestrašena. Vsaj meni so nekatere stvari resnično strašljive. Vem, da ko ni se jih navadila, bi mi bilo vse zanimivo in noro dobro, ampak na začetku bi vsekakor bila zelo prestrašena. Enkrat sem že imela to priložnosti, da sem šla na eno turo na Krim, pa je je bila, saj za moje mejne preveč težka smer za začetnike. Ali pa sem morda jaz res preveč prestrašena in ta šport, ne bo pravi zame. Čeprav imam še vseeno občutek, da bi znal biti. Ne vem pa, zakaj imam toliko strahu, saj sem že od majhnega na kolesu. In vedno sem uživala v vožnji po gozdu, po tistih potkah. Vedno me je sproščalo. In tako rada bi prišla do tega, da bi si upala še kaj več.
Pogosto, ko sem bila pod stresom, sem gledala videe, ko je nekdo snemal svoj spust po gozdu navzdol in prav uživala sem ob tem in res me je sproščalo. Tega nisem ne sama nikoli razumela, še manj pa drugi, ampak očitno me šport, bolj, kot je ekstremen pomirja. In to je glavni razlog, zakaj bi to res poizkusila imeti v svojem življenju, ker če to drži, bi verjetno še kakšno drugo korist imela od njega.
Prav vedno sem se sebe z lahkoto predstavljala na kolesu sredi gozda, ko se vozim po tistih vijugastih poteh. Prav zanima me, kako je v živo in komaj čakam, da bo ta mesec mimo in bo ta šport, nekaj bolj domačega.
…