Košnja trave je danes za marsikoga povsem običajno opravilo, vendar je bilo nekoč precej bolj zahtevno in zamudno. Pred izumom sodobnih kosilnic so ljudje travnike, zelenice in dvorišča kosili predvsem s koso. Delo je zahtevalo veliko fizične moči, spretnosti in časa. Razvoj kosilnice je zato pomenil veliko spremembo, saj je košnja postala hitrejša. Ročna kosa je bila stoletja osnovno orodje za košnjo.

Kmet je moral z dolgimi in enakomernimi zamahi rezati travo ter pri tem paziti na pravilno držo in ostrino rezila. Na večjih površinah je bilo takšno delo zelo naporno. Košnja pa je bila odvisna tudi od vremena in telesne pripravljenosti. Če je bilo treba pokositi večji travnik, je lahko delo trajalo več dni ali pa ga je moralo pokositi več ljudi hkrati. Prva mehanska kosilnica pa je prinesla pomemben napredek. Človeku ni bilo več, treba trave rezati z vsakim posameznim zamahom, saj je rezalni mehanizem opravil večino dela. Sčasoma so se razvile različne vrste kosilnic, od preprostih ročnih in vretenastih, do motornih, ki jih danes uporabljamo na vrtovih, zelenicah in travnikih. Poseben preskok pa je pomenila motorna kosilnica. Motor je omogočil, da se je kosilnica premikala oz. poganjala rezila z veliko manj fizičnega napora. Uporabnik jo mora sicer še vedno usmerjati, vendar je delo bistveno lažje kot pri tradicionalni košnji. Današnje kosilnice imajo pogosto tudi zbirno košaro, s katero lahko pokošeno travo takoj odstranimo. Razvoj pa je šel še naprej. Danes poznamo samohodne, traktorske in  robotske kosilnice ter različne stroje za košnjo velikih površin.

Robotske kosilnice lahko travo kosijo skoraj povsem samostojno, uporabnik pa določi območja in čas delovanja. Tako lahko trata ostane urejena brez vsakodnevnega ročnega dela. Motorna kosilnica je tako spremenila tudi naš odnos do urejanja okolice. Urejena trata je postala pomemben del stanovanjskih hiš, parkov, športnih igrišč in javnih površin. Ker je košnja hitrejša, lahko večje površine vzdržujemo bolj pogosto in enakomerno.